30 let Jamarske Sekcije Planinskega Društva Tolmin

Jamarstvo ima na tolminskem dolgo zgodovino. Že v času po prvi svetovni vojni, leta 1923, so se zavedni Slovenci na čelu z Zorkom Jelinčičem združili in ustanovili Slovensko Turistično Društvo KRPELJ, katera je poleg planinstva in drugih športnih dejavnosti vključevala tudi raziskovanje jam. Vsi so bili člani organizacije TIGR in so poleg samih raziskav, to je merjenja in risanja jam, uporabljali tudi svojo konspirativno dejavnost. Krpljevci so raziskali in dokumentirali Zadlaško jamo, Smoganico, Krasnico, Babjo jamo, Vogršček in druge podzemne objekte. V nekaterih od teh jam je na koncu jame še danes viden na steno izrisan grb Turističnega Društva KRPELJ. Toda zaradi političnih okoliščin tistega časa je dejavnost društva zamrla.

Leta 1968 je pod vodstvom Inštituta za raziskavo krasa v Postojni bil b Planini Polog organiziran raziskovalni tabor, kjer se je raziskovalo sistem Pološke jame. To dogajanje je pritegnilo tudi domače fante, da so se udeleževali raziskovanj. Pološka jama je bila leta 1970 s svojimi 700m višinske razlike, ter 11km rovov v samem svetovnem vrhu, med petimi najglobljimi jamami.

Vsi ti uspehi so spodbudili Fiscione Alfonza, Lesjak Zorana, Breška Slavka in Bratuž Braneta, da so skupaj s takratnim predsednikom PD Tolmin, na območnem zboru PD, 27.3.1971 ustanovili Jamarsko sekcijo PD Tolmin.

Z velikim zanosom smo začeli z raziskovanjem jam. Z lastno spretnostjo in iznajdljivostjo so si izdelali karbidne svetilke, vitel za spuščanje v brezna in celo merilne instrumente. Prve zapisnike in načrte raziskanih jam so poslali v kataster Jamarske Zveze Slovenije leta 1972 in tako postali člani JZS. Začeli so sodelovati z drugimi jamarskimi društvi in sledili razvoju jamarstva. Tako so začeli leta 1978 z uvajanjem vrvne tehnike plezanja po enojni vrvi, kar je omogočilo lažje raziskovanje tudi globljih jam, na tolminskem Migovcu ter Kaninu. Tako smo na Migovcu, do leta 1986 registrirali 17 jam, od katerih sta izstopala Kavka jama s 350m globine, ter Brezno M16 s 547m globine. Po letu 1986 smo se aktivno udeleževali meddruštvenih raziskav kaninskih podov. Vseskozi smo raziskovali tudi jamo Mala Boka pri Bovcu, saj nam orkanski prepih na koncu 1400m dolge jame ni dal miru in nam je dal slutiti nadaljevanje v masiv Kanina.

Leta 1988 smo organizirali 4. srečanje Primorsko Notranjskih jamarjev. Istega leta pa je naš član Fratnik Andrej v sodelovanju z italjanskimi jamarji kot prvi Slovenec na Slovenskem ozemlju presegel magično mejo - 1000m globine v Črnelskem breznu na Rombonskih podih. To je bilo takrat s svojimi 1200m najgloblje brezno v Sloveniji. Raziskave Rombonskih podov so se nadaljevale in leta 1992 je naš član Ristič Dejan sam preplezal danes tako znano brezno Čehi 2, do globine 1200m, na grebenu Jelenka, pri Banderi nad dolino Krnice. Kasneje so slovenski jamarji raziskali še 2 brezni globlji od 1000 metrov.

Da visokogorski kras skriva še mnogo neraziskanih lepot se je pokazalo na tolminskem Migovcu, kjer smo v sodelovanju z Angleškimi jamarji že prej znano Kavko jamo, ter jamo M16, priključili Jami Strgane srajce, ter tako odkrili SISTEM MIG, kateri je s svojimi 12km dolžine in 970m globine, najobsežnejši visokogorski sistem v Sloveniji. Prav tako smo v Mali Boki prišli skozi ožino, ter raziskali 4km novih rovov, kateri vodijo v samo osrčje Kanina, kar daje slutiti povezavo z brezni na Kaninskih podih in s tem svetovni rekord, saj bi s to povezavo lahko dosegli 1800m globine. Samo raziskovanje te jame poteka od spodaj navzgor, kar zelo poveča zahtevnost raziskovanja.

Od samega nastanka Jamarske Reševalne Službe, to je od leta 1985, aktivno sodelujejo tudi naši člani, tako da imamo v Tolminu Reševalni center Tolmin, saj smo najbljižji zahtevnim jamam visokogorskega krasa. V Tolminu so trije reševalci in dva pripravnika, ki so v zadnjih letih uspešno posredovali pri reševanju v Zadlaški jami, na Kriških podih, Kaninu, ter drugod in se udeležujejo zahtevnih usposabljanj katere zahteva reševanje v jamarskem okolju, kjer lahko rešujejo samo res dobro psihofizično pripravljeni jamarji.

Tako sodelujemo pri vseh zahtevnejših jamarskih projektih v Sloveniji, hkrati pa skrbimo tudi za izobraževanje mladih jamarjev, kar nam zagotavlja kontinuiteto. Vsako leto vodimo osnovnošolsko mladino v lažje jame v okolici Tolmina, ter organiziramo predavanje z diapozitivi po osnovnih šolah celotne občine.

Ob 30.letnici uspešnega delovanja, se Jamarska sekcija spominja tudi članov, ki jih več ni med nami, so pa v svojem času prispevali, da sekcija deluje še danes. Prav tako se zahvaljujemo tudi vsem, ki bodo s svojim delom in pomočjo kakorkoli prispevali k uspešni izvedbi 18. Srečanja Primosko Notranjskih Jamarjev, ter opravljanja izpitov za naziv "Mlajši jamar" na planini Razor.

Uvod O klubu Zgodovina Jame Zanimivosti JRS Povezave